|
CELINSKA NOŠA
Zaradi hladnih zim in ostrejšega
podnebja se pri tej noši poleg platna in volne nosi tudi krzno, zato
obvezen dodatek predstavljajo debeli telovniki, plašči, ogrinjala. Na nogah,
ovitih v platno, ki opravlja vlogo nogavic (obojci),
se nosijo sandali, na skrajnem severu pa se nosijo škornji.
Ženska obleka, okrašena z rastlinskimi in živalskimi motivi, je okrašena z
rdečim, belim ali modrim vezenjem iz svile ali volne. Prav tako jo krasijo
okrasne svilene pentlje in trakovi, čipkarski izdelki in zlat ter srebrn
nakit, korale, jantarne verižice in biseri. Lasje so spleteni v eno ali dve
kiti in okrašeni z rdečimi trakovi, če je dekle neporočeno, medtem ko so
glave poročenih žena pokrite s tkanimi in svilenimi rutami. K noši neveste
je sodila tudi krona, sama oprava pa je morala biti okrašena s kar največ
nakita.
Poleg vsakdanjega oblačila je
obstajala tudi posebna zlata noša «zlatarjev», ki je bila okrašena z
vezenjem iz zlatih niti. Nevsakdanji del moške obleke pa je majhen
predpasnik, ki se nosi prek hlač (Baranja).
PLANINSKO-PRIOBALNA NOŠA
Ker so bogastvo tega strmega
planinskega področja ovce, je osnovni material za izdelavo narodne noše
volna, pred tkanjem pa so ženske prejo barvale v rdečo, rumeno, zeleno in
črno barvo. Značilen oblačilni detajl so volnene nogavice, črne ali bele
barve, na katere se obuvajo opanki, platnena srajca pa je skupni nevolneni oblačilni predmet moške in ženske noše.
Tipično pokrivalo moških in deklet je bila rdeča vezena kapa, ki je bila
lahko okrašena tudi s pavjim peresom, saj so verjeli, da bo pero mlade s
svojim pisanim očesom ščitilo pred zli silami in uroki. Prek dolge ženske
srajce, z vezenimi geometrijskimi motivi, ženske oblačijo pas, predpasnik
in obleka (pri poročenih ženskah je le-ta modra, pri neporočenih dekletih
pa bela), na glavi pa nosijo belo ruto, ki je z iglami pritrjena na kapo,
ali pa vezeno ruto. Obvezen je posrebren ali srebrn nakit in lasne igle z
velikimi glavami, uhani, srebrni novčiči in nakit iz srebrnih lističev za
prsi. Moško obleko sestavljajo srajca, modre hlače do gležnjev, usnjen
telovnik in plašč, modre ali rjave barve z rokavi. Okoli pasu moški nosijo
zavezan rdeč pas, za katerega je zataknjena mala puška. Zimski dodatki so
narejeni iz ovčjega ali jagnječjega krzna.
PRIMORSKA NOŠA
Moško oblačilo je modro ali
rjavo, sestavljajo pa ga hlače do gležnjev, srajca, telovnik z zlatim
orientalskim vezenjem, širok pas, mehka rdeča kapa, bombažne nogavice in
opanki. V Istri se nosijo dolge, ozke hlače iz belega sukna, usnjen
telovnik, kratek plašč z rokavi ter dolg plašč brez rokavov. Primorske
ženske nosijo bele srajce s širokimi rokavi, vezene s čipko ali svilo, in
plasirano krilo, Istranke pa pozimi na vsakdanjo srajco oblačijo dolge,
ozke rokave, ki si jih zvežejo na hrbtu. Paška noša iz 15. stoletja izstopa
po prepoznavni čipki, ki krasi prednji del srajce in konce rut. Moško
oblačilo je modro, krasi pa ga svilena ruta okoli pasu in rdeča kapa za
glavo. Dubrovniška noša je poudarjeno okrašena z zlatim vezenjem na
telovniku in hlačah moške obleke, ženske pa nosijo nakit najfinejše
izdelave: filigranske uhane, razkošne verižice in sponke za lase.
Ne glede na to, kateremu okolju
je noša pripadala, je bila narodna noša izdelana doma in iz naravnih
materialov, njena okrašenost pa je bila odvisna od spretnosti, domišljije
in materialnega stanja družine, ki jo je nosila.
|
|